Buren koalicijski vrh o izdatkih za obrambo, Goloba vznemirja morebitni referendum

Pri predsedniku vlade Robertu Golobu so se zbrali najvišji predstavniki koalicijskih strank. Razlog je bilo vznemirjenje, ki sta ga prejšnji teden povzročila zaveza Nata o povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP in razkritje N1 o dogajanju na seji vlade pred vrhom zavezništva, na kateri je ministrski zbor soglasno sprejel izhodišča za udeležbo premierja v Haagu. V izhodiščih je med drugim pisalo, da bo dogovor voditeljev na vrhu Nata ključna mednarodna zaveza Slovenije na obrambnem področju.

Današnjega srečanja so se udeležili predsedniki, vodje poslanskih skupin in generalni sekretarji vseh treh koalicijskih strank, iz vrst Gibanje Svoboda pa še podpredsednika stranke in vlade Matej Arčon in Klemen Boštjančič ter obrambni minister Borut Sajovic.

Udeleženci sestanka so bili ob prihodu redkobesedni.

Arčon je v kratki izjavi poudaril, da je namen današnjega srečanja zapreti koalicijsko zgodbo in se pogovoriti o resoluciji, ki določa, da se bodo izdatki do leta 2030 dvignili na tri odstotke, od katerih bo šlo "le dva odstotka za orožje, ostalo pa za dvojno rabo". Kot ključno je izpostavil, da ljudje živijo varni, v svobodi in miru.

Ob tem je Arčon napovedal, da bo razplet današnjega srečanja pojasnil predsednik vlade Golob, vendar pa ta po koncu sestanka pred novinarje ni stopil.

Han: Na srečanju smo sprejeli dva dogovora

Predsednik SD Matjaž Han je ob prihodu v vladno palačo na vprašanje, ali jih premier lahko prepriča, odločno odgovoril: "Ne."

Po srečanju pa je dejal, da so sprejeli dva dogovora. Prvi je, da bo vlada spoštovala resolucijo, ki jo je sprejel državni zbor. Ta predvideva dvig obrambnih izdatkov in izdatkov za dvojno rabo na tri odstotke do leta 2030. "To so trije odstotki, s katerimi lahko ta vlada na nek način živi," je poudaril Han.

Kot ključnega pa je izpostavil drugi del dogovora, ki se nanaša na proračuna za leti 2026 in 2027. Po Hanovih navedbah bodo vsako leto na vladi naredili pregled, na kakšen način se porablja denar za obrambo in za dvojno rabo. "V proračunih mora biti jasno vidno, kaj je namenjeno za socialo, kaj za javni sektor, kaj za šolstvo, da bo ta koalicija lahko delovala naprej. V proračunu zaradi vojske ne sme biti namenjenega nič manj denarja za socialo, za zdravstvo, za javni sektor ..." je poudaril prvak SD.

Vsi navzoči so po srečanju poudarjali, da o možnosti izstopa katere od strank iz koalicije niso govorili.

Vrečko: Na znižanje izdatkov za socialno državo ne bomo pristali

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je poudarila, da v Levici ves čas nasprotujejo članstvu Slovenije v zvezi Nato in posledično višanju proračuna za orožje; tako ne podpirajo povišanja denarja za obrambo ne na tri in ne na pet odstotkov. Vendar pa je Levica po njenih besedah v koaliciji zaradi svojih projektov, kot so izgradnja stanovanj, dolgotrajna oskrba, krepitev delavskih pravic ...

Tudi ona je izpostavila proračuna za naslednji dve leti, pri katerih bodo budno spremljali načrtovano porabo denarja. Ob tem je poudarila, da na znižanje izdatkov za področja, ki so pomembna Levici, nikakor ne bodo pristali. "Na to, da bi bili zaradi orožja rezi v socialno državo, ne moremo pristati," je poudarila Vrečko.

Da je zapisano v obrambni resoluciji uradno stališče Slovenije, ki ga je na vrhu Nata zagovarjal tudi premier, je poudaril podpredsednik vlade Arčon. O možnosti nadaljnjega povečanja izdatkov – sprejeta deklaracija Nata govori o petih odstotkih BDP do leta 2035 – pa se bo leta 2029 po opravljenem pregledu porabe odločala takratna vlada.

Po Arčonovi oceni osnovni projekti sedanje vlade zaradi dviga obrambnih izdatkov ne bodo ogroženi in bodo proračuna za prihodnji leti uspešno spravili pod streho.

Vlada nasprotuje referendumu, ki ga predlaga Levica

Vlada je sicer na današnji dopisni seji odločala o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov, ki so ga vložili poslanci Levice. Sklenila je, da predloga ne podpira. To je pojasnila z besedami, da trenutne zaostrene mednarodne varnostne razmere, vojna v Evropi in dolgoročno neugodni varnostni trendi zahtevajo ustrezno pripravljenost obrambnega sistema ter povečano in premišljeno investiranje v obrambo, še zlasti zaradi desetletne razvojne vrzeli na tem področju.

"Razpis posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov bi bil po mnenju vlade v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi ter temeljnimi strateškimi in planskimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti, ki so bili sprejeti v državnem zboru," je vlada med drugim poudarila v sporočilu za javnost.

Ministra Levice sta se "odklopila" in s tem podprla vladno nasprotovanje referendumu

Proti sklepu, da vlada ne podpira predloga Levice za posvetovalni referendum o povečanju obrambnih izdatkov, so glasovali vsi ministri SD in minister Levice Luka Mesec, ne pa tudi preostala dva člana vlade iz vrst najmanjše koalicijske partnerice, torej koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Vrečko je kot razlog za to navedla, da sta bila z Maljevcem na dopustu in da računalnika ni vzela s sabo. Nekatere naše vire vendarle čudi, da ministra Levice o za stranko tako pomembni temi nista glasovala, in poudarjajo, da je bila dopisna seja sklicana že v petek pred 16. uro, glasovati pa je bilo mogoče vse do danes, do 9. ure. Kot določa poslovnik vlade, se v primeru, če se minister do gradiva s predlaganimi sklepi izrecno ne opredeli, šteje, da je na dopisni seji glasoval za vladni predlog.

Goloba referendum skrbi

Nekaj napetosti in povišanih tonov naj bi bilo na današnjem sestanku koalicije prav ob vprašanju morebitnega posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov.

Golob naj bi namreč poudaril, da koalicije ne more ogroziti večja poraba za obrambo, referendum pa bi jo lahko.

S prstom naj bi pokazal zlasti na SD, ki je tako na vladi kot na današnji seji parlamentarnega odbora za obrambo podprla zavzemanja Levice za referendum. Ko so se Socialni demokrati branili, da so zgolj podprli predlog najmanjše koalicijske stranke, pa je premier po besedah naših virov predstavnike Levice povprašal, ali ne bi pobude za referendum umaknili.

A naj bi mu zgolj razložili, da je predlog v parlamentarnem postopku in da je treba tega izpeljati do konca.